Odeta v septembrsko toaleto sem sedla v predzadnjo vrsto. Festivalna dvorana s kristali v očeh je krasila obraze svečanih cvetlic. Te zrle so v zaoderje odkoder se zlival je vonj njega lesa. S sklonjeno glavo je stopil na sredo in prijel za krmilo kapitan z neba. Nalahno, a urno zavihal svoj meč, se nas nežno
read more
Kot se sova neslišno spusti v dolgo noč, nadene svoja čarodejna očala in pogleda na drugo stran, tako se ona zariše v most. Raztegne se čez reko, spaja bregove in čeri. Krošnje in oblaki so slovar, čigar domišljija raste skupaj z njo. S krili stopa vmes po prastarih koreninah, ki vedo kako biti je doma.
read more
V trenutku prvega vdiha hkrati zajočemo. Prvih nekaj let na veliko ustvarjamo v ”hlače”, se igramo s hrano, kamenčki, z jezikom in igračami od A do Ž. Nato primemo v roko svinčnik, čopič, plastelin ali knjigo, nekateri obvladamo tablico ali telefon, drugi se podamo za žogo, tretji sedemo za klavir. Velika večina nas guli šolske
read more
Skozi to telo se je preplazilo toliko gosenic, kot je iz njega odletelo metuljev. Nekatere se plazijo že od rojstva in bodo plazile vse do smrti in še naprej. Spet druge so se preoblekle v metulje še preden so ta prve opazile, da so že zdavnaj šle mimo njih. Ena je pred časom dohitela polža
read moreKdo si? Se spomniš? Še vedno si tukaj. Sprašuj, raziskuj. Ne moreš biti ničesar drugega, kot to, kar si. Lahko si samo to, kar te dela drugačnega od drugih. V tem se skriva tvoja moč, tvoje zdravilo, tvoje darilo, sebi in drugim. Kako dobro se poznaš? Tukaj si in sposoben si se spoznati. Izrazi se
read more
Vstopila je z nepopisanim listom z rokami dvignjenimi še višje.
read more
Plodna si v tej svetlobi, ko zoriš kot žito konec pomladi. Prebujaš se v življenje, kot Oziris skozi zrno. Razpusti svojo grivo, tla se tako že dolgo dotikajo neba. 03-06-2017
read more