Nov začetek

Zdravo si je dovoliti, da si telo (fizično, čustveno, miselno, energetsko) vzame čas,

da ozavesti, prebavi in izpusti vso meglo, ki je nevede pačila sliko tvojega sveta.

To lahko traja več dni, tednov, mesecev, celo let.

Meje med hranjenjem ega (strahov, negotovosti, občutkov večvrednosti…) in hranjenjem srca

so velikokrat tanke in zabrisane.

Si se pripravljen-a učiti iz lastnih napak in početi stvari drugače, kot prej?

Dokler si ne zaupaš, dvomiš vase, iščeš potrditve in se izogibaš odgovornosti za lastne odločitve,

tako dolgo obstaja možnost, da si bodo nekateri dovolili nate projecirati svoje omejitve

in predstave, mimo katerih ne vidijo, dovolj je, da se jim v trenutku človeške ranljivosti odpreš

in pomanjšaš, niti jih ne rabiš prositi za nasvet ali pomoč.

Mnogim je težko biti tiho in biti zgolj v oporo, saj ne zmorejo priznati, da še zdaleč ne vedo,

kaj je zate najbolje, in takrat se hitro zgodi, da prevzamejo vlogo sodnika,

nekoga, ki nepotrpežljivo vrednoti, primerja, se dviga nad in ločuje.

Včasih je potrebno začeti znova, ne iz nič, temveč iz izkušenj.

Živeti manj skozi mnenja (drugih) in bolj z (lastnim) zgledom.