Prav zdaj je čas
Prav zdaj je čas, da se ustaviš, kot bi zmanjkalo elektrike.
Prav zdaj je čas, da ugasneš svoj ‘avto’ in ‘dolge luči’.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Tukaj in zdaj se skriva darilo.
Prav zdaj je čas, da se ozreš naokoli, morda stopiš tudi ven.
Prav zdaj je čas, da postaneš pozoren na to, kar slišiš, vidiš, vonjaš, čutiš, zaznavaš, veš ali ne, si ali nisi.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Vedno se nekaj dogaja, tudi, če se nič ne dogaja.
Prav zdaj je čas, da prideš sem v zdaj.
Prav zdaj je čas, da zapreš oči in se potopiš, v globine svojega uma in srca.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Hitro se pokaže, da je tudi spodaj življenje.
Prav zdaj je čas, da poiščeš svoje drevo, splezaš nanj in se spustiš do korenin.
Prav zdaj je čas, da zavonjaš veter, ki veje skozi telo.
Prav zdaj je čas, da pretipaš svoje liste, se jim zahvališ in jih spustiš.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Sprememba se rodi, ko si dovoliš, počakaj do pomladi.
Prav zdaj je čas, da se prepustiš temu, kar je in zaupaš v to kam greš in kaj bo.
Prav zdaj je čas, da stopiš iz zgodb, ki jih pišejo drugi in začneš ustvarjati svojo.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Sonce je vsak dan drugačne barve, a vendar sveti na vse, včasih bolj drugič manj.
Prav zdaj je čas, da vdihneš in izdihneš…
Vsake toliko se ustavi, da lahko zadihaš in greš naprej.
