Velika modrina

Velika modrina, v izvirnem naslovu Le Grand Bleu (The Big Blue), je mojstrska stvaritev kultnega francoskega filmskega ustvarjalca Luc-a Besson-a iz leta 1988. Ta oda prostemu potapljanju je bila njegov prvi angleško govoreči film. 37 let kasneje je ta film o ‘človeku delfinu’ (marsikomu je morda poznana keltska/nordijska zgodba o mitoloških bitjih ‘Selkie-jih’, ki lahko prehajajo med obliko tjulna in človeka) s svojo vizualno in zvočno podobo še kako nesmrten, kot je nesmrtna narava sama. Zdi se, da je modrina tako velika, kot sta ‘velika’ življenje in smrt.

Eden od načinov za doseganje tišine, miru in nerazložljive ljubezni, ki jo glavni junak filma išče v temnih globinah morja, je lahko tudi globoka meditacija, pri čemer se sčasoma z umiritvijo uma in stapljanjem s svojim izvornim jazom in ničem začnemo dvigati z biseri v rokah in tako znova in znova vračati po nove. Zato je še kako vredno občasno stopiti iz cone udobja, saj brez tega ni potrebnih ali željenih sprememb in napredka.

Uvertura (Ouverture) v Veliko modrino francoskega skladatelja filmske glasbe Eric-a Serra-e (za ameriško različico filma je glavno temo spisal ameriški skladatelj Bill Conti) je kot uvodna skladba s svojimi značilnimi cinematičnimi synthi, elektronskimi efekti in saksofonom, čudovit uvod v lepoto in vseobsegajoče ter skrivnostno, na trenutke tudi strašljivo, popotovanje skozi globine življenja in smrti, iz katerih se oglašajo delfini, kiti in druga morska bitja, ki marsikomu predstavljajo vodnike v tuzemskem svetu.