Pot do zvezd
Tole mojstrovino britanskega filmskega skladatelja Maxa Richterja rojenega v Nemčiji, ki velja za vplivnejše ime v glasbenem ustvarjanju post minimalizma, lahko občudujemo v filmu Ad Astra – Pot do zvezd (2019). Je naslovna skladba pustolovske drame in znanstveno-fantastičnega filma, v katerem glavni junak astronavt raziskuje galaksije, da bi našel svojega očeta, ki je izginil na misiji iskanja življenja izven Zemlje, da bi odkril skrivnost, ki ogroža obstoj našega planeta.
Skladba ”To the Stars” pelje v tišino, globoko meditacijo, notranji mir, na potovanje do zunanjih meja našega osončja, ki pa je neskončno, veličastno, brezčasno in prazno. Pelje v tukaj in zdaj, na začetek in konec, v praznino in nič, v srce. Omogoča, da se razlijemo po vesolju in čez vse, kar obstaja, tako znotraj kot zunaj nas. Omogoča, da se iz osamljenosti dvignemo in spustimo še globje, da se napolnimo z ljubeznijo, milostjo in sočutjem ter sprejemanjem vsega, kar je in smo. Žalost, bolečina in jeza se preobrazijo v odpuščanje in hvaležnost. Postanemo vseprisotni. Osvojimo modrost modrega planeta Neptuna, ki šepeta o enosti in povezanosti vsega.
To nadzemeljsko intergalaktično potovanje nam zahvaljujoč zgodbi, igri in resnicoljubnim monologom glavnega igralca, instrumentalni atmosferični glasbi in vizualizaciji ter fotografiji daje priložnost, da sami postanemo Astronavt, ki se sprašuje o naravi človeštva in naši vlogi v celotnem vesolju. Je izkušnja majhnosti in veličine hkrati. Je izkušnja nemoči in poguma ter zaupanja vase. Tišina in praznina postaneta veliki učiteljici. Na koncu nas pripelje nazaj na zemljo, kjer se lahko odločimo, da bomo ljubili in živeli, pripelje nas do spoznanja, da nam ni potrebno iti do zvezd, da bi prišli do sebe in tega, kar v življenju resnično šteje.
Te besede, ki jih glavni junak še zadnjič deli z nami, so lepa priložnost za preverjanje in urjenje naše lastne čuječnosti in prisotnosti:
”I’m steady, calm. I slept well, no bad dreams. I am active and engaged. I’m aware of my surroundings and those in my immediate sphere. I’m attentive. I am focused on the essentials, to the exclusion of all else. I’m unsure of the future, but I’m not concerned. I will rely on those closest to me, and I will share their burdens, as they share mine. I will live and I will love.”
(prevod: ,,Sem stabilen, umirjen. Spal sem dobro, brez slabih sanj. Sem aktiven in angažiran. Zavedam se svoje okolice in vseh, ki so v moji neposredni bližini. Sem pozoren. Osredotočen sem na bistvo, na izključitev vsega drugega. Negotov sem glede prihodnosti, vendar nisem zaskrbljen. Zanesel se bom na tiste, ki so mi najbližje, in z njimi bom delil njihova bremena, kakor oni delijo moja. Živel bom in ljubil.”)
Richterjeve skladbe so v filmski in televizijski industriji izjemno priljubljene. Pri skladanju združuje klasične in alternativne popularne glasbene zvrsti. Prav tako ustvarja glasbo za gledališče, opero in balet. Je prejemnik številnih mednarodnih nagrad. Med drugim je leta 2015 bil nominiran za Grammy-ja, v kategoriji Najboljši glasbeni video (film The Golden Age – Woodkid feat. Max Richter).